Dragi ljudje ste popolna kreacija Božanstva imenovano življenje. Tukaj niste zato, da bi trpeli, živeli v strahu, niste se rodili nemočni. Ali se sploh zavedate kakšna moč se skriva prav v vsakem izmed vas? Kaj vam želim povedati s tem?
Vsako življenje je popoln uspeh, uspeli smo v trenutku oploditve, ki ne samo da se je obdržala, razvijala se je z natančno usklajenostjo in ritmom iz tedna v teden preden smo bili pripravljeni na rojstvo. S prihodom na svet se je rodilo življenje, rodili smo se mi – popolna kreacija Boga. Ustvarjeni smo iz Božje ljubezni, Stvarnikove ljubezni, ljubezni Univerzuma ali ljubezni Življenja recite temu kakor želite. Ustvarjeni smo z namenom izkušanja in prepoznanja ljubezni enosti z vsem in vsakomur.
˝Ne razumem˝ ljudi, ki zavračajo sebe v smislu saj sem samo človek, sem nepopoln. Jaz pa se sprašujem mar biti človek ni dovolj? Človek je človek, tako kot je denimo drevo, drevo. Človek ne more biti manj kot to kar je zato je sam po sebi celovit oz. popoln. Ali ni novorojeno življenje od trenutka spočetja pa vse do rojstva popolna kreacija in uspeh? Nikar ne jemljite tega uspeha kot samoumevnega, ker mnogo dušam ni uspelo priti na svet. Vam je uspelo. Rodili ste se, živi ste, pa kljub temu pravite, da niste dovolj, da ste nepopolni.
Občutek manjvrednosti je zakoreninjen v vsaki naši celici kajti sprejeli smo ga kolektivno. Je plod zgodbe Adama in Eve, ki so nam jo prikazovali.
Krščanska religija je skozi zgodovino zajela največji delež prebivalstva na svetu, katere del smo tudi mi. Informacije, ki so jih širili med ljudmi so plod njihovega načrta s katerimi so nas želeli oddaljiti od samih sebe.
Svetemu pismu so spremenili kar 30 000 besed. Podatek iz oddaje (žal sem naslov oddaje iz Discovery-a pozabila) v kateri so raziskovali originalen izvor, ki je strogo varovan in skrit pred javnostjo.
Vse se je začelo z religijo in podajanjem informacij med ljudmi. Religijo omenjam zato, ker štejemo leta z Jezusovim rojstvom torej od začetka našega štetja kjer naj bi se vse nekako začelo.
Sledijo primeri v katerih vam natančno razlagam zakaj je tako pomembno razumevanje izvora občutka manjvrednosti in kako se je ta prenesel na nas.
Ljudem so podajali ene in iste informacije ti pa so na podlagi prejetih sporočil ustvarili kolektivno resnico. Danes se ni kaj veliko spremenilo poglejmo si samo primer virusa in dogajanje okoli njega o katerem govori ves svet. Ne glede ali vam je informacija všeč ali ne, se ta shrani v vašo podzavest in nezavedno vpliva na vaše življenje. O vsaki informaciji, ki ste jo slišali ste si ustvarili neko mnenje, ki deluje na podlagi vaših misli in prepričanj, ki ste jih ustvarili tekom življenja. Želim vam povedati, da imajo izgovorjene besede neverjetno moč. Tako lahko recimo s ponavljajočo izgovorjeno besedo pozdravite posameznika ali pa ga trajno poškodujete.
Kako nas je religija poškodovala?
Osebno nimam nič proti religiji ali Svetemu pismu. Sveto pismo je knjiga polna modrosti in do neke mere tudi resnica življenja ljudi, ki so živeli v tistem času. Kar pa bi rada poudarila je to, da so določene prevode in njihove pomene načrtno spremenili in tako vplivali na potek zgodbe, ki so se širile tekom zgodovine in se širijo še danes. Želim vam povedati, da so nas določene informacije dosegale z razlogom manipuliranja in ustrahovanja ljudi od katere je imela korist krščanska religija.
Podali so nam zgodbo o grešnosti, o kaznovanju in maščevalnosti Boga. Spretno so nam zapakirali občutek manjvrednosti, sramu, sodbe in pridigali o veri, ki naj bi jo našli izven sebe v zunanjem Bogu. Ustvarili so ločenost med posameznikom in Bogom, med ženskimi in moškimi vrednotami. A vse to še ni bilo dovolj ustvarili so Hudiča in ustvarili so sodnika Boga, ki naj bi mu bilo sicer mar za nas pa kljub temu nas je prikrajšal za svobodno življenje, ker naj bi Adam in Eva podlegla božji skušnjavi.
Načrtno so nas programirali in nas oddaljili od lastnih čustev in notranje moči. Pri tem pa izpustili glavno dejstvo, da smo ustvarjeni po božji podobi in da smo eno z njim in ne ločeni od njega. Vedeli so, da se bodo ljudje izgubili v veri zato so nas programirali s strahom, jezo in notranjim razdejanjem.
Ob vsej nemoči so nam prikazali zunanjo moč Boga v katerega je ljudstvo izgubilo vero, kajti bili smo ločeni od njega. Nismo več čutili svoje resnice, zato je logična posledica zavračanje. Naučili so nas, da je resnica vidna, videti ga ne moremo in če nekaj ni moč v našem materialnem svetu videti, tipati ali čutiti to preprosto zavržemo ali ne verujemo. Prikazovali so nam zunanjo avtoriteto Boga v katerem bi sicer lahko našli varnost, ljubezen in sprejetje po drugi strani pa so nam prikazovali občutek manjvrednosti kajti grešni smo se rodili in grešni bomo umrli, zato smo se izgubili v večnem iskanju varnosti.
Tako smo sprejeli, da je za uresničitev potreben viden dokaz. Na podlagi videnega in slišanega smo začutili in to sprejeli kot edino resnico, ki je dokazljiva. Vero so zgradili na zunanjih dejavnikih Boga, ki opazuje, sodi in kaznuje. Govorili so nam kdor ne veruje bo šel v pekel.
Pekel so prikazali kot ogenj v katerem se bomo cvrli, čeprav v Svetem pismu pekel kot tak sploh ne obstaja. Prikazan je kot smrt, kjer človek preneha obstajati in ustvarjati. Pa vendar so si ljudje zapomnili ogenj in na podlagi ognja so si ustvarili ločenost med nebesi in peklom in tako živijo v večnem strahu kam bodo po smrti odšli.
Zato je toliko ljudi po svetu izgubljenih v iskanju sreče, miru in ljubezni, ker iščejo vse to v zunanjosti tako kot nam je bilo prikazano. A to lahko najdemo le z zavedanjem in razumevanjem lastnih strahov, ki nas omejujejo, da bi prosto živeli. Da pa bi to lahko spremenili je potrebno razumeti zgodbo o Adamu in Evi, ki so nam jo prikazovali.
Kajti zgodba se je pričela z njunim življenjem mi pa smo odvisni od njune zgodbe, ki temelji na prepričanju občutka manjvrednosti, ki se je kolektivno prenašala iz roda v rod. Ker tega ne razumemo, krivimo naše starše za lastne občutke, ne zavedamo pa se, da so oni prav tako žrtev vzgoje svojih staršev oz. linije naših prednikov. Zato je tako zelo pomembno razumeti kako so nastali občutki manjvrednosti, ločenosti in vseh ostalih stvari.
Zavedati se moramo, da smo mi tisti, ki lahko na novo ustvarimo povezavo z izvorom kajti mi smo del božanstva, eno z življenjem in ne ločeni od življenja. Zato potrebujemo sami sebe, kajti izgubili smo se v večnem iskanju v zunanji potrditvi, ki je ni. Hrepenimo po dokazu ljubezni, občutku varnosti v odnosih, ki se jih oklepamo samo zato, da ne bi občutili izgubo.
Izguba je izvor nerazumljivih strahov Adama in Eve, ker sta zaradi svojih strahov bila prepričana, da nista vredna božje ljubezni sta se sama ločila od njega pri tem pa občutila sram in krivdo, ki je bil plod njunih nepredelanih strahov. Ustvarila sta Ego, ki je zavladal ljudstvu. Vedela sta, da bosta s hranjenjem ega izgubila sama sebe, a želja po obtožbi, nerazumevanju drug drugega je tvorila virus, ki uničuje svet. Virus so naše besede in naš pogled na svet. Sodeč po dogajanju v svetu pove marsikaj o nas.
Globje sporočilo zgodbe in dodatna razlaga sprejetja kolektivne resnice
Moško seme je potrebno, da lahko oplodi žensko. Adam je obtožil Evo, da ga je zavedela in tako zaradi nje podlegel skušnjavi. Adamovo seme je oblika sodbe, ki je oplodila Evo v trenutku obtožbe o zavajanju. Eva je rodila občutek sramu in občutek manjvrednosti. Sram je rodil skrivanje, zato sta se oblekla, ker ju je bilo sram pred Bogom z drugimi besedami skrila sta se sama pred sabo in od tega kar sta čutila.
To se danes kaže v obliki nezmožnosti biti to kar si, ker je družbeno sprejemljivo biti to kar družba pričakuje od posameznika, da bi bil in ne to kar si sam želi biti. Zunanji dejavnik, ki smo ga sprejeli za svojo resnico igra vlogo družbe pri kateri iščemo občutek svoje vrednosti. Zato se ljudje bojijo izraziti, ker jih je sram kaj bodo pa drugi rekli in tako živijo življenja drugih namesto, da bi živeli lastno življenje. Sram in občutek manjvrednosti se kažeta v obliki izgnanstva iz raja nisem vreden božje ljubezni, ker sem manj vreden zato so krivi drugi v tem primeru Eva. Zunanji dejavnik, nezmožnost soočenja s samim seboj tako so nas učili kajti prikazovali so nam zgodbo, ki nas je pogubila. Izgovorjene besede so ustvarile virus, ta pa je uničil generacije ljudi in jih uničuje še danes.
Kaj vse nam je še religija prikazala?
Na eni strani so nam prikazali Raj in lepo življenje katerega smo seveda prikrajšani zaradi njiju zato bomo težko živeli, saj naj bi bili grešni in nepopolni.
Religija si je z nekim namenom izmislila, da je spolnost grešna, čeprav je v Svetem pismu prikazana pozitivno. Ljudje so jo sprejeli za svojo resnico in tako občutili gnus do lastnih teles, ki se je v veliki meri prenesel v današnjo generacijo.
Prikrajšali so nas za užitek, spolnost so prikazali kot grešno, zato se toliko ljudi sramuje svojega telesa, ker ne razumejo kaj se z njimi dogaja. Samo poglejte recimo na kakšen način so vam starši prikazali spolnost, še bolje rečeno ali so vam jo sploh kdaj omenjali brez občutka sramu? Ali so vam jo prikazali, da bi vas ustrahovali in o njej govorili z negativnim predznakom? Zakaj je spolnost iznakažena in zakaj je narobe čutiti užitek? To so stvari, ki smo jih sprejeli za svojo resnico, zaradi informacij, ki so nam jih tekom zgodovine ves čas servirali.
Užitek je povezan z denarjem, ki ga prav tako kot spolnost na nek način enačimo kot umazanega, sramnega in negativnega. Kajti prikazovali so nam, da je imeti denar nekaj slabega. Po drugi strani pa ne moremo živeti brez njega, kakor ne moremo živeti ali se rojevati brez spolnosti. Denar nam poleg varnosti daje tudi užitek saj si z njim lahko privoščimo razne sprostitve, odklop od vsakdanjega vrveža, ki je nujno potreben za današnji način in tempo življenja.
Razgalili so Adama in Evo tako sta spoznala, da sta gola in pri tem občutila sram. Zato si danes izmišljujemo razna imena za vagino in penis, ko je govora o spolnosti ali pa je spolnost sram o kateri se ne razpravlja s svojimi otroci. Prav tako se je potrebno sramovati svojih spolovil, zato bog ne daj, da bi se jih dotikali. Tako otroci kaj hitro spoznajo, da je dotik nekaj slabega česar se je potrebno sramovati, zato postanejo zmedeni in izgubljeni v partnerskem odnosu.
Izgnana sta bila iz raja, ločena od boga. Raj je prispodoba za notranji mir je povezava z izvorom biti in bivati nahaja se v našem srcu. Zaprla sta srce in ustvarila ločenost med človekom in stvarnikom tako nam je bilo prikazano. Zato danes hrepenimo po sprejetju in ljubezni pri tem pa se ne zavedamo, da moramo sprejeti popolnost, kajti ravno zaradi ne sprejemanja popolnosti smo izgubljeni.
Vse dokler bomo zavračali enost, se bomo zgubljali v ločenosti in ne sprejemanju ljubezni. Vsi smo izvor življenja, vsi imamo srce, vsi čutimo, zato je tako zelo pomembno, da se ukvarjamo s čustvi.
Čustva so del nas in naše notranje resnice, ki se nato refleksira v zunanjosti. Vsi smo v notranjosti isti, vsi izkušamo. Vsi smo eno in vsi si želimo biti srečni, ljubljeni in preskrbljeni. Vse to nam je omogočeno kajti imamo sebe in imamo srce. Srce je prvi del, ki prične delovati ob nastanku življenja v maternici. Je ljubezen s pomočjo katerega se je razvilo življenje. Bog nam je dal zraven srca tudi Ego. To je ta ”temačni” del zaradi katerega trpimo, ker ne zmoremo najti poti do srca. Lahko bi rekla, da nam ga je dal z namenom izkušanja, radovednosti zaradi katere smo prišli na svet, da bi ponovno odkrili ljubezen.
Ego ni kazen, je stvarnikovo zavedanje, je govorica srca, je božja pripoved. Iz vseh dreves v vrtu smeš jesti od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž, ko bi jedel od njega, boš moral umreti.
Stavek, ki nam razkriva resnico o Egu z drugimi besedami izogibaj se nepredelanemu strahu, kajti strah te bo pogubil in zaradi njega boš sodil, obtoževal, ločil. Postal boš jezen, zagrenjen in ujet v preteklost na podlagi katere boš tvoril svojo prihodnost pri tem pa pozabil, da se življenje odvija v tem trenutku in da je trenutek zdaj vse kar šteje. Vse ostalo je nepomembno za življenje. Svoje razmišljanje zaključujem z meni dragimi besedami Bodite v miru in z ljubeznijo v srcu.
