Zapis je namenjen tebi, vedno si voden-a po poteh, ki so usklajene s tvojim celičnim zapisom. Dajem ti informacije, ki ti utegnejo pomagati na tvoji poti raziskovanja.
Da bi se lahko otresli strahu je potrebno razumeti razliko med naravnim strahom in izmišljenim strahom, ki nam jemlje svobodo.
Kaj je strah?
Strah je nezaupanje v življenje.
Kaj je naravni strah?
Je naravni odziv vgrajen v našem DNK zapisu. Prejeli smo ga od naših prednikov natančneje od pračloveka v boju za preživetje.
Primer: Pračloveka, ki se je znašel v okoliščinah, ki so mu predstavljale življenjsko nevarnost kot je recimo napad medveda ali kakšno drugo nevarno živaljo.
Kaj se dogaja na nevidni ravni znotraj telesa kadar smo v življenjski nevarnosti?
Um je na podlagi spomina slike, ki jo je pračlovek doživel ob napadu medveda prepoznal nevarno situacijo in občutke strahu, ki so bili pri tem prisotni. V trenutku napada, ki se je zgodil se je telo avtomatsko odzvalo in prepoznalo življenjsko nevarnost.
Vklopil se je strah, povišal se je srčni utrip, ki je sprožil poglobljeno dihanje. Hormona adrenalin in kortizol sta pognala kri po telesu, ta je ustvaril reakcijo bega in s tem preživetje v kolikor mu je uspelo pobegniti.
Povzeto po Roju; Telo v borbi za preživetje avtomatsko ugasne ali izklopi vse kar zanj ni pomembno v trenutku boja ali bega in tako človeku omogoči dodatno energijo, ki jo potrebuje v rokah in nogah. Telo avtomatsko izklopi prebavo, skoraj popolnoma se izklopi imunski sistem, izklopi se razmnoževanje spolnih hormonov kot sta; spermiji pri moških in menstrualni ciklus pri ženskah. Prav tako se izklopi libido. Vse to se naravno zgodi in lahko traja 5 minut kar človeku še ne predstavlja nevarnosti za njegovo zdravje in življenje, ker so ti dejavniki povsem nepomembni v trenutku boja za preživetje (Stres Eliminator 2016).
Rada bi poudarila, da možgani ne ločijo razlike med naravnim strahom in umetno ustvarjenim strahom. Telo se v obeh primerih enako odzove kar je lahko za naše telo in zdravje zelo nevarno v kolikor hranimo umetni strah.
Naravni strah se vedno odvije ob napadu kjer je ogroženo naše življenje. Medtem, ko umetno ustvarjen strah vodi misel, spominjanje nekega dogodka, ki se je zgodil v preteklosti od katerega se ne želimo ločiti, ker bi s tem izgubili svoj prav in spoznali laž v katero smo se ujeli.
Večletno sprožanje umetnega strahu lahko vodi v kronične bolezni kot so: sesutje imunskega sistema, prezgodnje staranje, ginekološke težave, bolezni ščitnice, palpitacije, aritmije, povišan krvni tlak, kap in druga življenjsko ogrožajoča stanja.
Vse kar preberete skušajte preslikati v prakso; natančneje na vaše konkretne življenjske dogodke kot so: delovanje v odnosih, na sprejemanje odločitev, ki morajo temeljiti na vaši iskrenosti, da bi lahko spoznali laž o kateri govorim.
Vse kar nas obdaja je laž, je čista iluzija. Laž lahko postane “resnica” šele takrat, ko se z njo poistovetimo in vanjo tudi verjamemo. Pa vendar nas ta laž boli, nam jemlje našo moč, ker smo povsem zaslepljeni z njo. Zaslepljeni pa smo z njo, samo zato, ker si tako zelo želimo imeti prav in prav zaradi tega našega prav, na koncu vedno znova trpimo. Kaj natanko mislim s tem vam bom v nadaljevanju podrobneje razložila.
Primer: Najlažje vam razložim na Covid primeru, ki je še nedolgo nazaj bil aktualna tema celotnega sveta.
Problem nastane takrat, kadar se mi preveč poistovetimo z njim in tako postanemo žrtev lastne iluzije v katero smo se ujeli zaradi laži, ki ji verjamemo. Ta laž se imenuje strah. Strahu sledimo zaradi naših misli od katerih smo odvisni. Misli in občutki so tisti, ki ustvarjajo našo zunanjo zgodbo in s tem tudi potrjujejo naš prav in iskanje krivca za našo bolečino.
Odločitve vodilnih nimajo popolnoma nobene veze z našo svobodo. Te odločitve sprejemamo mi na podlagi strahov ali laži katerim se ne želimo odreči samo zato, da bi imeli prav.
Iz širšega vidika kolektivne zavesti pa oni istočasno sprejemajo vse odločitve na podlagi svojih strahov, ki so usklajeni z našimi strahovi in na podlagi tega istočasno vsi skupaj ustvarjamo zunanjo zgodbo, ki nam jemlje svobodo. Iz stališča življenja se dogaja točno to, kar se mora dogajati, da bi lahko spregledali. Kdor to razume, ne prigovarja življenju v smislu zavračanja tega kar se dogaja, kajti razume misel o strahu; Strah je nezaupanje v življenje.
Kadar ne zaupaš v življenje si nesvoboden in hkrati nemočen. Tvojo nemoč izkoristijo drugi in manipulirajo s teboj tako kot ti nezavedno manipuliraš s seboj. Skupni imenovalec je vedno manipulacija. Zato iz tega stališča življenju ni pomembno ali se ta manipulacija zgodi upravičeno ali pa se ta zgodi neupravičeno. Življenje ti vedno daje to kar je del tebe in to je potrebno v polnosti razumeti, da bi se lahko osvobodili.
Tvoja dolžnost je popolna iskrenost do samega sebe. Le tako se lahko odpreš življenju in spoznaš njegove lepote. V kolikor ne zmoreš biti iskren, ker je v danem trenutku to zate preveč, je to povsem ok. Pomembno je, da razumeš svoje strahove in se postopoma ločiš od njih. Pomembno je tudi to, da za svoje strahove nikoli ne kriviš zunanje okoliščine, kajti one te ne omejujejo. Omejuješ se sam, ker se ne odrečeš manipulaciji. Zunanje okoliščine so le sol na tvojo rano, ki spominjajo na tvojo manipulacijo s pomočjo katere sprejemaš svoje odločitve.
Kako poteka manipulacija s samim s seboj s pomočjo zunanjega okolja?
Primer: Vlada določi nošnjo mask, samotestiranje otrok in odraslih ter cepljenje. Ti na drugi strani sprejmeš informacijo, ki je ali pa ni v skladu s teboj ali v skladu s tvojo dušo. Tvoja prva misel ali telesni vzgib je strinjanje s pogoji ali nestrinjanje z njimi. Tej misli in občutku v telesu, ki se hkrati pojavi bi morali ostati zvesti kajti to so vaša načela. Vse ostalo kar se nato zgodi v umu je tvoja manipulacija, ki jo sprejmeš zaradi različnih laži v katere verjameš in tako povoziš sebe in svoja načela. Te laži nato izkoristiš z blatenjem vodilnih, da bi lahko opravičili svoja dejanja. S takšnim načinom ves čas manipuliraš sam s seboj in z drugimi, povsem enako to počnejo vsi ostali.
Toliko ljudi je neiskrenih do sebe, da nas je življenje dobesedno prisililo v nošnjo mask in ostalih ukrepov. Prekrili so nam obraz tako kot si ga sami ves čas prikrivamo z neiskrenostjo do sebe in drugih in potem se čudimo raznim nehumanim razmeram. Ne čudimo pa se lastnemu teptanju, manipuliranju in laganju.
Krivca iščete v drugih samo zato, ker želite upravičiti svojo laž in s tem pripisati svoj greh na vodilne, ker so sprejeli določene ukrepe pa je temu res tako?
Na drugi strani povsem enako počnejo vodilni. Svojo odgovornost prelagajo na nas, ker so tudi oni žrtve lastnih odločitev, ki jim jemljejo svobodo. Ne opravičujem njihova početja le razumem jih a to ne pomeni, da se z njimi tudi strinjam. Iz mojega stališča so njihova postopanja primitivna a to hkrati ne pomeni, da primitivna postopanja tudi zanikam, jih ne želim gledati in jih ne sprejemam v smislu tega kar se dogaja.
Ne sprejemanje zunanjosti je zavračanje Boga ali življenja. Razmislite o tem stavku. Pod ne sprejemanje štejem frustracijo, jezo in gnev, ki se sprožijo vedno, ko pomislite na dani dogodek.
Ne sprejemanje ukrepov ni enako ne pristajanju na ukrepe. Tvoja lastna načela se lahko razlikujejo od odločitev, ki so jih sprejeli vodilni a to še ne pomeni, da odločitve vladajočih zanikaš jih ne želiš gledati, ti povzročajo bolečino in nemir. Prav nasprotno postopaš v skladu s seboj, ker je to tvoja dolžnost in za svojimi odločitvami tudi stojiš.
Z vami bi še rada podelila mojo misel, ki mi pomaga pri sprejemanju odločitev. Vedite, da kadar rečete sebi DA hkrati rečete življenju DA. Kadar rečete sebi NE, hkrati rečete življenju NE. In kadar rečeš sebi NE zanikaš sebe in svoj obstoj, zato te življenje ne more podpreti. Ne samo, da zanikaš sebe, hkrati zanikaš Boga, kajti nimaš vere v življenje. Zato je tako zelo pomembo razumeti misel o strahu. Strah je nezaupanje v življenje.
V kolikor želite spoznati iluzijo o strahu se je potrebno sprejeti v celoti. To pomeni, da ste do sebe nežni, če česar ne morete spremeniti to pomeni, da tega še ne razumete in ne vidite. Niste krivi, ker ne razumete, prav tako niste krivi, ker teh stvari ne zmorete videti. Niste neumni in niste krivi.
Ljudje največkrat povezujejo nerazumevanje z neumnostjo kajti tako so nas v šoli urili na podlagi ocenjevanja. To je še ena laž, ki ste jo sprejeli za svojo resnico. Občutek krivde je manipulacija uma, ki mu daje sodbo, da bi ostali v vlogi žrtve. Pri krivdi gre za notranji konflikt, da stvarem niste kos.
Stvari so med seboj prepletene. Zato bom na tem mestu naštela še par stvari, ki vas držijo ujete v strahu. Občutek krivde je povezan z občutkom manjvrednosti nisem dovolj dober – dobra, ne more mi uspeti v napačnem okolju sem odraščal – a, nisem vreden – vredna ljubezni… Občutek manjvrednosti je povezan z ljubosumjem, posesivnostjo in nadzorovanjem ta se odraža v obliki strahu pred zapustitvijo.
Podala sem vam nekaj smernic, ki jih je potrebno vpeljati v svoje življenje. Ni dovolj, da to samo preberete in nato ničesar ne naredite. Potrebno je razmišljati o sebi o tem kaj si želite. Na list papira napišite kateri prevladujoči občutki vladajo vašemu vsakdanu, da jih boste lažje prepoznali. Poglejte linijo od kot ste ta vzorec pobrali. S tem boste lažje razumeli stvari. A pazite na zanko, v katero se lahko ujamete. Ta zanka je igra vloge žrtve in izrabljanje njene nemoči.
S prelaganjem krivde na druge ali z razmišljanjem kot so: tega se ne da spremeniti tako pač je in podobne stvari. So še ena iluzija od katere se ne želite ločiti samo zato, da bi imeli prav. Vse dokler se ne boste ločili od želje, da bi imeli prav boste živeli v laži.
Strah je iluzija, ki nas drži v šahu vse dokler verjamemo vanj. V trenutku, ko prenehamo verjeti tej laži nastopita lahkotnost in ljubezen. Ljubezen je edina resnica, ki ne rabi dokazovanja. Kajti skozi vsako laž skušate opravičiti svoj prav. Ljubezen tega ne potrebuje, kajti v trenutku ljubezni nastopi lahkotnost. Ob vsakem dokazovanju pa nastopi napetost. Zato imejte vedno v mislih vašo prioriteto v pogovoru z drugimi. Prioriteto laži ali ljubezni. Sedaj, ko to vem se mi bo veliko lažje odreči svojemu prav v odnosu z drugimi kajti moja prioriteta je ljubezen h kateri strmim.
