Dragi moji, današnji zapis izhaja iz mojega razmišljanja in mojega dojemanja sveta s katerim ne želim nikogar prestrašiti. Podati vam želim širši zapis skozi katerega boste lažje razumeli delovanje življenja in zanke, ki vedno znova pritiskajo na vas in vam ne dovoljujejo, da bi živeli lahkotno.
Ali smo ljudje program ali čudež?
Božanska ljubezen, kreacija ali kakorkoli si jo vi razlagate je neomejena ljubezen, ki se ves čas izraža skozi vse lepote, ki so nam dane na tem svetu. Lahko bi rekli, da je spočetje otroka neverjeten čudež in popolna kreacija, ki se odvija vse od oploditve dalje. Gre za neverjetno hitro kreacijo, ki se razvije iz skoraj nič do živega bitja, ki raste v ženskem telesu. Ustvaril ga je on, ki je ustvaril nas, s pomočjo katerega so nam dana vsa čustva, da se lahko prepoznamo in rastemo ali pa samo hodimo skozi življenje.
Če gre pri nastanku življenja za ljubezen, potem se morate zavedati, da je samo življenje izraz ljubezni iz katerega smo nastali, pa čeprav tega ne želijo vsi sprejeti.
Zavedati se moramo, da nikoli ne bomo odkrili prave resnice in da življenja kot takega ni potrebno raziskovati oz. odkrivati na novo. Življenje samo je in teče lahkotno kot je to počelo vse odkar obstaja.
Če je Vesolje sila, potem se morate zavedati, da smo mi prav tako sila skozi katero se izraža Vesolje. Zvezde, Sonce, Luna, morje (plima in oseka) vse to so čudeži in močne sile s pomočjo katerih se izraža življenje.
Človeku so dani možgani, ki so z razlogom narejeni tako, da jih ni moč odkriti, ker to ni del naloge človeštva. Vemo, da povprečen človek uporablja samo 10% možganov, preostalih 90% pa je neizkoriščenih, tako je trdil Albert Einstein. Človek, ki je za čas svojega življenja, razmišljal in dojemal življenje na popolnoma drugih dimenzijah, ki so bile ostalim ljudem nerazumljive še mnoga leta po njegovi smrti. Lahko bi rekla, da ga še danes ne razumejo mnogi znanstveniki, ki proučujejo fiziko in metafiziko delovanja na življenje.
Einstein je bil človek, ki je razumel silo Vesolja, univerzuma ali silo Zakona privlačnosti, ki deluje na vsakega posameznika in to želel prikazati na nek način s formulo, kot dokaz in pravilo, da je temu res tako. Nekaj je lahko dokazal, ostale njegove zamisli pa so ostale do danes nerazumljive za nekatere znanstvenike celo napačne.
Ravno zaradi njegovega širšega dojemanja sveta je prišel do ugotovitve, da človek izkorišča samo 10% svojih možganov. Da je temu res tako, lahko zaznamo pri ljudeh ogromen del populacije živi in deluje po programu, ki ga narekuje sila življenja nad katero nimajo kontrole.
Moje mnenje: Možgani so program, ki vodi človeka skozi življenje, ki ga usmerja sila Vesolja. Sila Vesolja vpliva na vsakega posameznika ne glede ali tega zavedamo ali ne. Smo del popolnosti, ki jo je ustvarilo življenje. Lahko rečem, da smo božja popolna kreacija, ki je pomembna za obstoj in delovanje sveta. Poleg možganov nam je dano srce v katerem prebiva ljubezen. Ljubezen je edino pravo čustvo, ki nam omogoča izkušnjo, ki je ni moč opisati. Je center našega obstoja. Srce je navigacija, ki nas usmerja skozi življenje v kolikor mu sledimo.
Kaj imata skupnega Vesolje in naši možgani?
V prvi vrsti jima je skupno to, da sta oba zapleten proces, ki ju ni mogoče odkriti. Če je Vesolje ogromen neodkrit prostor, ki ima neverjetno moč, lahko na drugi strani prav tako rečem, da imajo za naš obstoj neverjetno moč možgani, saj je od njih odvisno kako se bo naše telo odzivalo.
Znanstveno je dokazano, da v trenutku, ko mislimo da sprejemamo neko odločitev, je odločitev že sprejela nezavedna možganska dejavnost imenuje se podzavest.
Prav tako je dokazano, da je v vesolju mnogo poti, ki jih lahko uberemo, da nekaj storimo. Lahko sprejemamo različne odločitve. Teorija o več vesoljih nam odkriva, da se zato lahko zgodijo različni izidi. (Stephen Hawking).
Ljudje bi se morali zavedati, kako zelo pomembna so naša čustva in prepričanja s katerimi močno vplivamo na zunanji svet in dogodke. Torej lahko rečem, da imamo zaradi našega srca moč izbire in kontrolo kakšno realnost nam bo Vesolje ponudilo oz. jo bomo živeli.
Tukaj se pojavi problem, ker se človeška populacija usmerja na možgane in ne na čustva, pri tem pa avtomatsko odvzema moč vsakemu posamezniku spoznavanja samega sebe. Deluje po programu, ki ga je sprejela za svojo resnico in tako vsiljuje razna pravila in kazni s katerimi pridobivajo kontrolo nad ljudmi.
To počnejo prav vsi; v prvi vrsti starši s svojimi otroci na nezavednem nivoju, nato vrtec in šola, ki morajo slediti programu, ki ga določajo zunanje osebe, ki se zavedajo svoje moči in manipulacije z ljudmi, saj s tem pridobijo ogromen delež, ki jim v odrasli dobi slepo sledi.
Primer: vpliv pri volitvah, delo v proizvodnjah na normo, neplačevanje delavcev oz. delo za majhen denar s katerim se hočejo ali nočejo morajo strinjati, ker drugače bodo ostali brez dela. Seveda postanejo ljudje žrtev takšnega sistema, ker so sprejeli strah, ki temelji na njihovi resnici in tako nehote tvorijo realnost, ki jim jo ponudi Vesolje. Torej lahko rečem, da so programsko vodeni in skoraj nimajo vpliva na sile, ki jih vodijo skozi življenje.
Primer: Oseba, ki opravlja delo in zanj ne prejema plačila je zaradi strahu sprejela to igro kot edino možno rešitev. Zaveda se, da je takšno početje ponižujoče pa kljub temu ostaja v službi. Na nek način se celo strinja z delodajalčevim početjem, ker ne da odpovedi. Takšna oseba je v celoti sprejela vlogo žrtve vidi svet kot nepravičen, kar je normalno saj pozna samo to kar doživlja. Ne zaveda se, da je žrtev lastnih prepričanj, ki ji onemogočajo boljše življenje.
Zakaj je takšna oseba v celoti programirana? Zato, ker kljub kratkemu zavedanju, da gre za izkoriščanje ne naredi ničesar, da bi se karkoli spremenilo.
Zakaj ne naredi ničesar, da bi ji bilo bolje? Zato, ker deluje po programu, ki ga je prejela verjetno v zgodnjem otroštvu bodisi od staršev, da ni dovolj dobra, bodisi v šoli ali pa od prijateljev. Zatrla je svoje čustvo in sprejela resnico ponavljajočega programa, ki ga je prejemala od okolice tako dolgo, dokler se v celoti ni skladalo z njeno resnico, ki jo sedaj kaže navzven.
Takšna oseba ima moč zavedanja čustev, ki jih doživi a jih ne zna uporabljati oz. jih v trenutku zavedanja takoj potlači in tako sprejme program po katerem deluje. Čustvo, ki ga prepozna je bolečina izkoriščevanja delodajalca. To kar čuti jo boli, zato se počuti manjvredno se celo krivi in zaničuje, ker ostaja v teh pogojih in hkrati sprijazni, da tako pač je. Ne predela čustva bolečine, ki jo čuti, zato tudi ne razume zakaj se ji dogaja kar se ji dogaja. Nezavedno se hkrati zaveda problema, po drugi strani pa ga opravičuje in se celo strinja z njim, ker ne da odpovedi in tako ostaja žrtev sistema, ki jo vodi skozi življenje.
Kljub temu pa se je potrebno zavedati, da sila življenja ne deluje nikoli proti nam. Ona samo je in deluje po naravnem zakonu, ki je obstajal odkar obstaja življenje. In če velja, da Vesolje ponuja mnogo različnih poti, ki jih lahko uberemo, da nekaj naredimo, potem velja, da imamo moč v kolikor aktiviramo naša čustva in se uskladimo z njimi, možnost lepšega življenja in uživanja sreče, ki si jo želimo izkusiti.
Da bi lahko spremenili našo realnost se je potrebno vrniti k sebi in se naučiti čutiti. Srce je tisti čudež in utrip s katerim se prične in konča življenje vsakega posameznika.
Raziskavo, ki temelji na zavesti srca sta opravila Lacey in Lacey leta 1978 v kateri trdita, da ima srce svojo logiko, ki je pogosto v neskladju z avtonomnim živčevjem ta pošilja pomenljiva sporočila možganom, ki jih ti ne le razumejo, temveč tudi ubogajo. Približno 80% informacij gre od srca do možganov in drugih delov telesa in samo okoli 20% od možganov do srca in drugih delov telesa. Iz teh podatkov je razvidno, da srce bistveno vpliva na naše doživljanje sveta.
Srce nam omogoča spoznavanje naših resničnih čustev. Prav zaradi tega je tako pomembno delo na sebi, ker nam daje izkušnje iz katerih se lahko marsikaj naučimo in hkrati rastemo. V kolikor smo osredotočeni nase in na to kar čutimo, imamo moč prepoznavanja naše resničnosti, ki jo želimo izkusiti in na podlagi teh zaznav lahko spremenimo svojo resničnost, ki nam jo nato ponudi sila Vesolja ali sila življenja. Torej imamo svobodno voljo kljub programu na katerega se odziva sila življanja. Svobodno voljo imamo le v primeru v kolikor razumemo našo bolečino, ki jo občutimo in nato ozdravimo. S prepoznavanjem naših čustev lahko vplivamo na spremembo naše realnosti. V kolikor pa vedno delujemo po istem principu in ničesar ne spreminjamo nimamo te možnosti, zato nam sila življenja dostavlja več ali manj iste izkušnje kar je logično.
Za konec: Da lahko v življenju normalno funkcioniramo potrebujemo naše možgane, ki so na nek način programsko povezani z vsem kar nas obdaja, torej tudi z Vesoljem. Za življenje je prav tako pomembno srce, ki poganja kri po našem telesu in nam omogoča življenje. Vsak utrip je znak in zavedanje, da smo živa bitja, ki predvsem čutijo, zato je zelo pomembno, da ne ignoriramo signalov, ki nam jih določeno čustvo prinese, saj so del našega obstoja. S pomočjo prepoznavanja in predvsem razumevanja naših čustev lahko spreminjamo našo realnost, ki jo potrdijo tudi možgani. Vsaka sprememba se začne najprej v naši notranjosti in šele nato se realizira v zunanjosti. Glede na moje ugotovitve lahko rečem, da smo v veliki večini programirani ne glede na naša čustva. A v kolikor jih uporabljamo imamo možnost spoznavanja samih sebe in kontrolo spreminjanja naše realnosti, ki nam jo ponudi sila življenja. Ni pomembno ali gre za program ali neprogram, ki poganja naše življenje, pomembno je le to, da smo na naši poti pomirjeni in da se zavedamo naših čustev, ki so nam dani z razlogom in to je čar našega obstoja. Bodite v miru in z ljubeznijo v srčku 🙂.
