Pred prihodom na svet si duša izbere lekcije, ki jih želi izkusiti skozi čustva, da bi se lahko prepoznala v vseh odtenkih, ki jih ponuja življenje na Zemlji. Tako si izbere starše, kraj rojstva, sorodnike in prijatelje, ki se bodo dotikali njenega življenja z namenom prepoznavanja same sebe in izpolnitve svojega poslanstva.
Prvi energetski zapis na nezavedni ravni prejme preko DNK svojih staršev, ki se zgodi v trenutku oploditve in uspešne zanositve. Energetski zapis v smislu čustev, ki jih starša hranita v sebi v trenutku spočetja in tekom nosečnosti vplivajo na rojstvo otroka. Kakšna večja travmatična izkušnja matere se direktno prenese na otroka. Travmatična izkušnja v obliki nasilja avtomatsko zakrči plod in deformira telo ob rojstvu. Plod je direktno povezan preko popkovine z mamo zato od nje direktno prejema informacije, ki se nato zapišejo v plod.
Primer;Novorojenčkovo telesno stanje zakrčenost, skolioza, zakrčeni kolki, nogice na 0, rigidna hoja – trda hoja so posledica travmatične izkušnje, ki ste jo najverjetneje doživeli med nosečnostjo.
Lahko imate sicer normalno nosečnost brez kakšnih travmatičnih težav a v kolikor imate sami kakšne dolgoletne zdravstvene težave, ki jih niste odpravili se lahko zgodi, da jih bo vaš otrok prejel ob rojstvu ali pa kasneje v življenju ni pa to pogoj.
Duša si izbere izkušnjo prihoda na svet, ki je po mojem mnenju v skladu z vašim življenjskimi izkušnjami.
Triije dejavniki, ki so po mojem mnenju odvisni kakšen porod boste imeli.
- prepričanje, ki ga imate glede poroda igra veliko vlogo na to kakšen porod boste imeli.
- kakšen odnos imate do sebe, koliko se cenite in se imate radi
- število spolnih partnerjev. Manjša številka vam gre v prid :-).
Ob prihodu na svet duša zajoka kar za nas pomeni znak življenja. Pravzaprav pa duša joče, ker se spopada z neznanimi čustvi, ki jih prejme v trenutku prvega vdiha in stika z življenjem. Novorojeno bitje namreč ob prihodu na svet v trenutku pozabi kaj vse si je izbralo kot svojo izkušnjo. Strah pred neznanim pa pomeni neugodje oz. izhod iz cone udobja, ki nam je tako poznan.
Ko zaslišimo jok smo neizmerno srečni, po drugi strani pa nas vsak nadaljni jok spravi iz ˝tira˝, ker so nas tako sprogramirali.
Kaj mislim s tem?
Otrok joka, ker se prilagaja na življenje, ki mu je tuje. Skozi jok spoznava potrebe, ki so nujne za njegov obstoj in varnost, ki jo želi začutiti, da pride v stik s seboj.
Za nas pa jok pomeni, da je z otrokom nekaj narobe in takoj iščemo način, kako bi ga kar se da hitro umirili oz. utišali, ker naj bi bil jok nekaj slabega. Avtomatski program, ki so nam ga spretno vsilile pretekle generacije oz. naši predniki in nam tako onemogočili pot do lastnega obstoja. Informacija joka kot nekaj sramnega se nam je utisnila v podzavest in tako postala del našega čustva, ki nam pravi: bliža se nevarnost zbeži proč, jok je slab.
Kako pridobi otrok informacijo joka kot nekaj slabega?
Otrok joče, ker ne razume kaj se z njim dogaja zato išče stik s seboj, da bi se umiril. Ker je naša informacija o joku slaba se trudimo, da bi jo potisnili oz. zatrli. V trenutku joka vklopimo misli oz. priučen program s katerim želimo čim hitreje utišati otroka. Vnas se sprožijo razna zatrta čustva kot so: strah, občutek nemoči in jeza, ki smo jih potisnili globoko vase samo zato, da smo zadovoljili vse okoli nas in se izkazali za pridne in ubogljive. Ker smo skozi odraščanje prejeli tuja čustva, ki niso naša, postanemo nervozni in ne razumemo joka s katerim se spopada naš otrok. A naš otrok se spopada z našim čustvom, ki si ga ne zna razložiti, ker ga je prejel kmalu po rojstvu in ga prejema ves čas skozi odraščanje. Zato poskuša priti v stik s seboj vendar mu mi to prestrežemo, ker ga želimo utišati z raznimi triki.
Primer: Otrok ne pospravi igrač ali se nerazumljivo obnaša. V našem prevodu to pomeni: Nisi priden, ker ne ubogaš te bom kaznoval/a. Otrok prejme informacijo, ki je v nasprotju z njegovo varnostjo in zaupanjem svojim staršem. Da bom priden in ljubljen moram biti to kar si oni želijo, ker so mi dajali varnost in ljubezen ob prihodu na svet zato jim brezpogojno zaupam. Otrok postane razcepljen med seboj in staršem zato se bori s čustvom, ki bruha v njem in ga mora zatreti, da bo vreden njihove ljubezni. A ker je čustvo v obliki joka naraven proces oz. je del človeškega bitja mora ta priti na površino. Zato otrok prične neutolažljivo jokati. Joče tako dolgo, da prečisti čustvo, ki ni njegovo. Ker mu ne dovolimo, da bi se izrazil ga želimo v trenutku utišati in tako nevede prekinemo stik, ki ga želi vzpostaviti s seboj. Z raznimi zbadljivkami kot so: Poglej kako si razvajen ali res moraš ves čas jokati? Zakaj jočeš? Ko pa ti vse nudim? Pridni otroci ne jočejo itd.
Tako na nezavednem nivoju počasi oddaljujemo otroka od nas in mu s tem uničimo lastno samozaupanje in spoznanje kdo pravzaprav je. Ker ne razumemo samih sebe, še manj pa svojega otroka želimo na različne načine pridobiti njihovo ubogljivost. Tako otrok ne dobi možnosti prepoznavanja čustev, ki jih je prejel od drugih v obliki strahov, zatiranja joka in lastne vrednosti… Prvi beg pred samim seboj izkusi v obliki straha, ki se pretvori v misel – občutek izgube ljubezni svojih staršev. Jok je naravno čustvo, pojavi se misel v obliki občutka; jok je nekaj slabega, zato moram biti tiho. Misel v obliki vprašanj na katere ne najde odgovorov. Kako sem lahko priden in kmalu zatem nisem priden? Potreba po ugodju in zadovoljevanju tujih potreb.
Z odraščanjem se otroku pričnejo oblikovati misli, kot sem jih pravkrar zapisala. Tako sprejmejo vsa ta čustva v obliki misli, ki sploh niso njihova. Ker otrok ne najde poti do sebe in svojega miru se obnaša na različne načine, ki si jih sam skreira, da bi bil razumljen in uslišan oz. da bi se prepoznal.
Tako skozi odraščanje s svojim razumevanjem in pogledom na svet ustvarja različne situacije z namenom prepoznavanja samega sebe. Kot sem že na začetku omenila, si duša izbere lekcije in pot, ki jo želi izkusiti, da bi se prepoznala. A kako bo to pot prehodila je odvisno od nje in njenih izkušenj, ki jih bo prejemala v neomejeni obliki skozi življenje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da si vse dogodke ves čas kreiramo sami ne glede na bolečino ali veselje, ki smo jih deležni. Kreacija dogodkov skozi življenje se vedno odvija glede na trenutek zdaj. Glavni problem je naš um, v katerem so naloženi različni programi v obliki misli, ki si jih ves čas vrtimo, zato pozabljamo na sedanji trenutek.
Kako zelo je pomembno, da razumete od kod ste prejeli čustva, da bi jih lahko ozdravili. A zato je potrebno izstopiti iz cone udobja in se spopasti z neznanim. Z bolečino oz. čustvom, ki vam je tuje, da ga lahko ozdravite, vzljubite in končno sprejmete, ker je del vas, vaših staršev, starih staršev, prednikov, ki ste jih izbrali, da vam bodo v pomoč na vaši poti spoznavanja samih sebe.
Da bi lahko razumeli sami sebe in ostale, ki se nahajo okoli vas je potrebno, da se naučite stika s samim seboj, ki so vam ga onemogočili vaši najbližji. Stik s samim seboj je pot do samospoznanja vseh čustev, ki so del vas, z namenom prebujanja lastne ljubezni in prepoznavanja svoje duše.
Kako lahko to storimo?
Stik s seboj lahko dosežemo tako, da prepoznamo bolečino in njen izvor v danem trenutku.
Primer: V mislih se sprehodite nazaj po spominu in tako ugotovite začetek izvora dane bolečine. Kot sem že na začetku omenila. Izvor težave lahko izhaja iz našega otroštva od naših staršev, sorodnikov ali celo naših prednikov. Pomembno je, da ugotovite, kje na vaši poti je prišlo do težave in to čustvo predelate v sedanjem trenutku. Ni potrebe, da se v mislih vračate vedno v pretekli dogodek, temveč da razumete njegov izvor s srcem le tako ga lahko ozdravite.
Zelo pomembno je, da določeno čustvo sprejmete in ga ne poskušate zatreti ali pobegniti pred njim, ker to čustvo ste vi in vaša resnica, skozi katero se želi duša izkusiti, da bi prepoznala svojo ljubezen.
Tehnike samoizpraševanja?
Da bi dosegli stik s seboj je pomembno odstraniti misli, ki vam onemogočajo pot do vaše biti.
Pogost primer je občutek manjvrednosti
nisem dovolj dober/a
Poiščite vzrok in povezano čustvo, ki ste ga prejeli od drugih. Pojdite po družinski liniji nazaj, da boste prišli do ključa vaših nastalih težav. Izvor vaših misli in čustev povezanih z vašim občutkom manjvrednosti so lahko vaši starši. Poglejte kdo od vaših staršev vam je dajal takšen občutek. Ko ugotovite kdo od staršev vam ga je dajal, pojdite po njegovi liniji nazaj in si oglejte sorodstveno linijo, nato pojdite še dlje dokler ne najdete začetek izvora. Tako boste lažje razumeli izvor vaših težav in čustev v zvezi s svojo vrednostjo, ki ste jo prejeli od drugih. Ne pozabite, da se je potrebno spopasti z določenim čustvom, ga predelati in ozdraviti, da boste lahko v miru živeli. Vsako nepredelano čustvo oz. beg pred določeno bolečino, se prense na vaše potomce in tako naprej.
Primer:
Ko vzrok poznate, pride na vrsto samoizpraševanje.
Misel: Nisem dovolj dober/a podrobno predelajte s samoizpraševanjem
Ali je to kar misliš, da nisi dovolj dober/a tvoja absolutna resnica?
Misel, da niste dovolj vredni je potrebno prekiniti s samoizpraševanjem v tem trenutku. S tem avtomatsko prekinete napad raznih misli, s katerimi bi potovali bodisi v preteklost ali prihodnost. Na podlagi sedanjih čustev, kreirate vse nadaljne dogodke s katerimi izbirate recimo vaše partnerje, finančni položaj je prav tako odvisen od vaše vrednosti, prijatelji vam odslikavajo odnos, ki ga imate o sebi…
Kako se počutiš, ker misliš, da je res to kar misliš o svoji vrednosti?
Kako bi se počutil/a, če ne bi imela to misel o svoji manjvrednosti?
Zapišite vse kar čutite.
Z zapisovanjem v sedanjem trenutku boste počasi spreminjali vaš pogled na samovrednost in tako kreirali novo realnost, glede na občutke in čustva, ki jih boste imeli.
Vzljubite misel in čustvo, ki ste ga prepoznali. Le tako boste lahko določeno čustvo sprejeli in mu dali možnost, da steče skozi vas.
Misel o manjvrednosti obrni
Nisem dovolj vreden/a – Vredna sem, rada se imam in se cenim
Misel o občutku manjvrednosti ne pripada sedanjemu trenutku, zato ti takšna misel ne koristi.
V parih minutah boste ugotovili, da imate v trenutku zdaj vse kar rabite.
Primer: V trenutku zdaj imate list papirja ali zvezek in pisalo s katerim zapisujete vaše misli in občutja in to je vse, kar v tem trenutku rabite, da bi se bolje počutili razumete?
Vajo samoizpraševanja ponavljajte toliko dni, dokler ne boste v celosti razumeli desgtruktiven vzorec, ki ste ga sprejeli za svojo resnico. Za lažje razumevanje vam priporočam članek Ogledala v razmerju v katerem podajam še nekaj rešitev.
Zelo pomembno je, da ste čimvečkrat v trenutku zdaj in da se dobro počutite, ker vaše počutje vpliva na vašo resnico, s katero kreirate prihajajoče dogodke.
Z delom na sebi si dajete priložnost življenja po vaši izbiri. Bodite luč sebi in vašim otrokom, kajti oni so izvor vas. Otroci vas opazujejo in pobirajo od vas, to kar jim kažete saj ste njihov zgled. Kaj jim boste dali, je v veliki meri odvisno od vas, vašega razumevanja in pogleda na svet. Trudite se zase, kajti le vi veste kaj čutite v sebi. Bodite v miru in z ljubeznijo v srcu.
Na temo starševstva si poglejte še:
Odlicen clanek. Zelo poucen!
Hvala
Hvala, ker ste si vzeli čas in ga prebrali.
skoraj po dveh letih vam odgovarjam, ker sem šele danes videla vaše sporočilo.